Mhmm… res je čudno. V današnjih časih, ko je potrebno čisto vse plačati, ko svet drvi z naglico, ki je mnogi ne zmorejo… a je vseeno potrebno preživeti.

Vsakdo od nas si želi kvalitetno preživeti življenje. Kaj pa potrebujemo za to?

Moj osebni odgovor je preprost: da smo svobodni, varni in ljubljeni, da lahko komuniciramo z drugimi ljudmi in imamo zagotovljene osnovne dobrine – hrano, vodo, obleko in dom. 

Odgovor je lahko tudi bolj znanstven  Odločila sem se, da zavrtam globlje – ZAKAJ?

Zakaj  že tri leta vodim skupino mladih, ki so danes stari 15, 16 in 17 let? Zakaj se je v osnovnošolsko skupino prostovoljcev letos vpisalo (in tudi redno hodilo) kar 24 mladih – in to na dokaj majhni šoli (vseh otrok je okrog 350)? Zakaj kljub osebnim stikom ne moremo brez računalnikov?

Naj bo zaenkrat dovolj vprašanj. Poskusila bom najti odgovore.

Ponujajo se že s konkretnim delom. Povezave na objave dejavnosti, ki smo jih ‘počeli’ letos:

http://groups.google.com/group/mladi-prostovoljci

http://www.drustvo-doves.si/es/?page=index&ob=444&rowstart=0

http://zupnije.rkc.si/stranje/dej_8prost.htm

http://www.prostovoljstvo.org/organization.php?id=431&strback=YWJjPU8=

http://www.pozitivke.net/article.php/20080423161211959

Odgovore moramo poiskati tudi v teoretičnih konceptih, katerim sledimo v praksi:

1. Socialni kapital  

 Koncept socialnega kapitala je nedvomno ena izmed najbolj opaznih novosti v konceptualni zgradbi družbenih ved. Ni ostal omejen le na družbene vede, temveč je vstopil tudi v javne razprave. Večina avtorjev, ki se ukvarjajo s socialnim kapitalom, se strinja, da obstajajo tri osnovne tradicije, ki so notranje heterogene. (Adam, Tomšič 2004: 5)

Prva temelji na delih Bourdieuja, ki definira socialni kapital kot »agregat dejanskih in potencialnih resursov, ki so povezani s posedovanjem trajnih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov vzajemnega poznanstva in prepoznavanja ali, z drugimi besedami, s članstvom v skupini, ki vsakemu od članov nudi podporo kolektivno posedovanega kapitala, ‘priporočilo’, ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih besede.« (Bordieu v Makarovič 2003,8)

Druga, Putnamova teorija, jemlje izhodišče v t.i. civilni kulturi, ki je operacionalizirana z dveh vidikov: z vrednostno moralnega vidika altruizma in zaupanja ter z vidika gostote državljanskih iniciativ in prostovoljnih združenj (Putnam v Adam in drugi 2001, 25)

Tretja, Colemanova razlaga socialnega kapitala, pravi, da »je kapital definiran s svojo funkcijo. To ni ena sama entiteta, temveč niz različnih entitet, ki imajo dve skupni lastnosti: vse so sestavljene iz nekega aspekta družbenih struktur in pospešujejo določena delovanja akterjev – bodisi posameznikov ali korporativnih akterjev – znotraj strukture.« (Coleman v Makarovič 200, 8) Zelo pomemben se mi zdi njegov prispevek k definiciji, saj omogoča premik od individualnih učinkov socialnega kapitala (kot pri Bourdieuju) k omrežnim pristopom – učinkom, pomembnim za skupine, organizacije, institucije in družbe.

Socialni kapital je ena izmed tistih oblik kapitala, ki izgublja vrednost s časom, če ni obnovljen. Socialni odnosi odmrejo, če jih ne ohranjamo, pričakovanja in obveznosti izginejo s časom, norme pa so odvisne od redne komunikacije. (Coleman v Adam, Tomšič, 2004, 401)

Če lahko sintetiziramo zgoraj opisane definicije, socialni kapital poudarja pomen odnosov med ljudmi.

Odgovor na tveganja in negotovosti v družbi je moč zajeti v pojem življenjskega demoraliziranja. Ta poseben psihosocialni položaj posameznika se kaže v občutkih nemoči, samoodtujitvi, socialni izolaciji, občutku nesmisla in praznosti, občutku nepravičnosti in avtoritarizma. Tudi vzgoja in šolanje ne vzbujata zaupanje do življenja. Rezultati raziskave pismenosti odraslih (Andragoški center Slovenije, 2001) na ravni celotne populacije od 16 do 65 let kažejo, da od 65 do več kot 70 odstotkov odrasle populacije v Sloveniji nima zadostnega temeljnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakodnevnih okoliščinah. Pri tem gre predvsem za pomanjkanje tistih spretnosti, ki omogočajo iskanje in razumevanje informacij iz različnih pisnih virov in njihovo uporabo v novih okoliščinah.

 Torej raziskave dokazujejo, da slovenska šola ohranja socialne razlike; to vidimo tudi sami pri socialno šibkih in ogroženih družinah v naši okolici. Ljudje potrebujejo za pametne odločitve zase ustrezne informacije, znanje, izobrazbo, ustrezen dohodek in predvsem čas. Slednji je postal pomembnejši od denarnega nadomestila v klasični socialni politiki. V socialni politiki tveganih prehodov gre za koncept »iskanja ustreznega ravnovesja med delovno kariero in družinskim življenjem, ravnovesja med javnim in zasebnim življenjem« (Ule 2003, 27).

 Svetovna politika je tista, ki oblikuje rezanje kruha za hranjenje prehodov v življenjskih potekih posameznikov, najsi so člani ene ali druge države. Zaradi globalizacijskih procesov je vpogled in dostop v boljše pogoje življenja informiranim olajšan, vsem ostalim, ki nimajo znanja in resursov, preostajajo številna tveganja in obrobnost. Še posebej, če se vdajo politično vsiljenemu individualizmu, ostanejo sami in s tem še bolj ranljivi. Slovenski izobraževalni sistem bi moral nujno kompenzirati socialni kapital šibkejših. Menim, da ravno socialni kapital in izobrazba olajšujeta prehod posameznikov k bolj kvalitetnemu življenju.

 Izhod iz neoliberalističnih teženj, da postane človek do avtoritet sam, vidimo v združevanju skupin, v medgeneracijski in mednarodni solidarnosti. Predvsem mladi naj bi se ob pomoči kvalitetnega izobraževanja, izkušenih in samopomočnih skupin naučili obvladovanja vsakdanjega življenja. Tako do usodnih odvisnosti ne bi prišlo, saj bi suportivna mreža delovala v vseh smereh. Stabilnost bi temeljila na vsesmernih soočanjih s tveganji in možnostmi za kvalitetne izbire in odločitve. Ob pozitivnih izkušnjah mladih (uspešnost v izobraževalnem sistemu in zasebnem življenju) bi zmanjšali ali odpravili regresivne oblike vedenja in občutke nemoči. Medsebojna povezanost in pozitivne stimulacije držav so katalizatorji za kvalitetne življenjske poteke posameznikov, ki si jih konstruirajo v lastno dobro in v dobro ljudi nasploh.

Nivo socialnega kapitala torej vidimo kot resurs, ki omogoča zaupanje, sodelovanje in samoorganizacijo. Tako vsi v dialogu udeleženi akterji (ne le na mikro, temveč tudi na mezzo in makro nivoju) dosežejo dejanski konsenz pri odločitvah za doseganje kvalitetnega in ustvarjalnega življenja.

Nedvoumni prispevek k dvigu socialnega kapitala družbe so prostovoljske skupine.

2. Dosedanje raziskave o prostovoljnem delu pri nas

Doslej v Sloveniji še ni bilo opravljenih raziskav o prostovoljnem delu, ki bi hkrati zajele različne značilnosti prostovoljnega dela in njegovih izvajalcev na različnih področjih družbenega življenja. Pri nas se nihče sistematično ne ukvarja z zbiranjem podatkov o prostovoljcih, obsegu, področjih in organizaciji prostovoljnega dela ali možnostih za opravljanje prostovoljnega dela. Niti ni urejenih zakonskih podlag, ki bi legalizirale njegov obstoj. Tudi organizacija, financiranje in razvoj prostovoljnih dejavnosti niso sistemsko urejeni, temveč so prepuščeni naključju in zavzetosti, znanju in iznajdljivosti posameznih oseb in organizacij, ki delujejo na tem področju.

Nekaj nalog je bilo opravljenih v okviru diplomskih nalog na Fakulteti za socialno delo, na Fakulteti za družbene vede in na Oddelku za psihologijo ter na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete; prav tako je bilo nekaj raziskav opravljenih  tudi v okviru magistrskih in doktorskih nalog. Raziskovalni projekti na tem področju so bili le maloštevilni. Eden vidnejših projektov ciljnega raziskovalnega programa (2004), je bil Prostovoljno delo mladih na področju sociale in kulture, pod vodstvom dr. Alenke Grilj in sodelavcev. Tematika proučevanja je bila osredotočena na vpogled v značilnosti prostovoljnega dela mladih, na podlagi katerega je mogoče načrtovati ustrezne oblike podpore za razvoj organizacije za razvoj prostovoljnega dela.

Tudi posveti na temo revščine in socialne vključenosti mladih prinašajo mnoge modele rešitev, katerim skupno je ravno prostovoljno delo.

Skupna značilnost vseh opravljenih raziskav prostovoljnega dela je, da so izvedene na majhnih priložnostnih vzorcih, zaradi česar imajo njihove ugotovitve omejeno veljavnost in jih ne moremo posplošiti.  

S pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave (Slovensko javno mnenje, 2006) sem še z dvema prijateljema (Hvala, Aleksandra in Boštjan!) kvantitativno obdelala nekaj vprašanj glede prostovoljnega dela.

Izbrana so bila vprašanja: zadovoljstvo z življenjem,  načrtovanje prihodnosti in vključenost/opravljanje prostovoljnega dela.   

Pri primerjanju spremenljivk na spol smo ugotovili, da se moški bolj pogosto vključujejo v prostovoljno delo. Največja razlika se kaže pri rednem, tedenskem opravljanju PD, najmanjša razlika v spolu pa je v manj pogostem opravljanju PD.  

 Ugotovili smo, da sta kraj bivanja in opravljanje PD statistično značilno povezana. Povezanost, ki smo jo ugotovili na vzorcu (anketirancev je bilo 1476), lahko posplošimo tudi na populacijo.

V redno tedensko PD je vključenih več ljudi iz mest ali predmestij kot tistih iz podeželja ali vasi. Pri vseh ostalih PD dejavnostih, ki se opravljajo redkeje od tedenskih, je vključenih precej več tistih, ki prihajajo iz vasi ali podeželja.  

 Tisti, ki opravljajo PD redno in pogosto (1x tedensko), se ne razlikujejo po dokončani izobrazbi. Pri manj pogostem opravljanju PD (od 1x mesečno do redko) pa so razlike: največ se v to delo vključujejo tisti z nedokončano ali končano osnovno šolo in tisti, s poklicno šolo. Ostali, s končano gimnazijo, višjo ali visoko šolo , magisterijem ali doktoratom, se vključujejo manj. 

Razlike v zadovoljstvu z življenjem ni le med tistimi, ki imajo končano gimnazijo in tistimi s končano višjo, visoko šolo ali imajo magisterij ali doktorat. Pri vseh drugih so razlike.

Podobno je z načrtovanjem prihodnosti, le da lahko s 95% gotovostjo in 5% tveganjem ugotovimo razlike prav med vsemi skupinami.

Tisti, ki načrtujejo svojo prihodnost in opravljajo PD, so izredno zadovoljni s svojim življenjem.

 Potrdili smo naša predvidevanja, da večina meni, da je njihovo početje v življenju pomembno in koristno. Dokazali smo, da so tisti, ki opravljajo PD, veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti, ki prostovoljnega dela ne opravljajo.

Global Youth Service Day 

V Sloveniji ta dan poznamo kot Mednarodni dan mladih prostovoljcev. Organiziran je s strani Youth Service America in Global Youth Action Network, skupaj z 32 mednarodnimi organizacijami ter preko 100 nacionalnih koordinacijskih organizacij. Dogodek je namenjen promociji prostovoljstva mladih ter spodbujanje k aktivni participaciji mladih. Na strani lahko preberite več o praznovanjih širom sveta ter poiščete koordinacijske organizacije.

IAVE-International association for volunteer effort 

IAVE je mednarodna nevladna organizacija, katere namen je promovirati prostovoljsko delo in poudariti njegovo vrednost širom sveta. IAVE združuje prek 800 posameznikov in organizacij članic v več kot 100 državah. Tu najdete nacionalne predstavnike, deklaracije o prostovoljnem delu in vabila na mednarodne konference o prostovoljnem delu.

Mednarodna prostovoljska organizacija 

Mednarodna prostovoljska organizacija – angleško IVPA ( The International Volunteer Programs Association) je zveza nevladnih organiizacij, vključenih v mednarodno prostovljsko delo in izmenjave z zelo dobro oblikovanim spletnim mestom.

Nefiks- indeks neformalnega izobraževanja 

Enotni sistem zapisovanja neformalno pridobljenega znanja in evidentiranje udeležbe mladih na aktivnostih v Sloveniji in po svetu. V indeks se vpisujejo znanja in dosežki.

The European Volunteer Centre 

“Evropski center prostovoljstva” je evropska krovna organizacija 29 nacionalnih in regionalnih centrov prostovoljstva širom Evrope, ki skupaj promovirajo prostovoljno delo in širijo prostovoljne aktivnosti. Na njihovi spletni strani boste poleg podrobnejšega opisa organizacije našli tudi različne mednarodne dokumente iz področja prostovoljstva, veliko koristnih povezav in opise članic.

Ker me še posebej zanima prostovoljno delo mladih, sem na internetu našla  mnogo zanimivosti po spletnih iskalnikih, imenikih,  novičarskih  skupinah (newsgroups),  oglasnih  deskah oziroma evropskih spletnih portalih in forumih.

Izobraževalno-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je neprecenljiva na področju prostovoljnega dela. Iskalci lahko preko spleta dobijo pomoč, lahko pa le preproste informacije o koristni porabi prostega časa. Mladi veliko časa porabijo za ‘surfanje’ po spletu (ugotovitev različnih  raziskav); tako so mnogi našli tudi portale, kjer je opis prostovoljnega dela, motivov za tako delo in pozitivni rezultati! Le-ti pa mnoge mlade prepričajo. Tudi zato število mladih prostovoljcev narašča . Primer najdemo na avstralski prostovoljski internetni strani, kjer zvemo, da je število mladih prostovoljcev, v starosti od 16 do 24 let,  naraslo v letih od 1995 do 2000 od 16, 6% na 26, 8%  od vseh vključenih prostovoljcev. To pomeni, da mesečno sodeluje v dvigu socialnega kapitala družbe s prostovoljnim delom približno 14.000 mladih (za področje Avstralije).

IKT ima veliko povezovalno in suportivno vlogo ob spoznavanju načinov prostovoljnega dela. Gotovo ne smemo zanemariti osnovno – informativne vloge. V Sloveniji in drugod po svetu sporočamo bralcem, surfarjem, slučajnim obiskovalcem, tistim, ki iščejo pomoč ali se le dolgočasijo … da obstoji na svetu mnogo zanimivih dejavnosti – med njimi je gotovo možnost prostovoljnega dela, kjer se bodo lahko zabavali, mnogo novega naučili, spoznali nove prijatelje in se imelo lepo (kot mladi pri skupini Mladih prostovoljcev iz Stranj).

V Sloveniji imajo mladi veliko možnosti za sodelovanje pri prostovoljnem delu. Največji domači portal (www.prostovoljstvo.org) jih obvešča, objavlja njihove prispevke, poučuje, išče delo zanje…

V Sloveniji na področju razvoja prostovoljstva organizacije, ki v svoje aktivnosti vključujejo prostovoljce, sodelujejo med seboj. V Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva in v Društvu za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela so se odločili, da skupaj pripravijo program, ki bo sledil tej viziji. . Z njim želijo združiti prostovoljske organizacije, vzpodbuditi sodelovanje med nami z izmenjavo dobrih praks, mnenj, izkušenj in znanj, skratka skleniti posamezne aktivnosti v skupno dobro razvoja prostovoljstva. S tem želijo predstaviti prostovoljstvo slovenski javnosti, povabiti vse, ki o prostovoljskem delovanju še razmišljajo v ustrezne programe, izoblikovati osnovna merila in standarde, pomembne za kakovostno prostovoljstvo in ne nazadnje ugotoviti, koliko je prostovoljk in prostovoljcev v Sloveniji, koliko dela opravijo in koliko je to delo vredno, če ga izrazimo v denarju.  Tako se lahko pokaže, kako zelo pomembno in nenadomestljivo je delo prostovoljcev za dobrobit slovenske družbe. Vključitev v predstavljeni informacijski sistem na spletu je odprta za vse zainteresirane organizacije, tudi tiste, ki z uvajanjem prostovoljstva v svoji organizaciji šele začenjajo.

Zelo odmeven je njihov projekt Sadeži družbe, v katerem sta  sodelovali tudi naši skupini prostovoljk in prostovoljcev iz Stranj. Projekt spodbujanja prostovoljskega dela mladih za starejše ima namen sistematično združiti na eni strani starejše, ki živijo doma in mladino, s ciljem, prvim zagotoviti dodatno pomoč, na primer druženje, prebiranje časopisov, pomoč pri dostavi nujno potrebnih stvari iz trgovine ali lekarne, sprehoditi se s psom itd. in drugim omogočiti pridobivanja novih znanj in spoznanj, učenja in druženja prek prostovoljskega dela s starejšimi.
Medgeneracijska pomoč v Sloveniji ni nekaj novega. Različne organizacije že nekaj časa delujejo na tem področju. Gre pa za večje ali manjše skupine, večji del se jih odvija v Domovih upokojencev. Vendar v Sloveniji medgeneracijska pomoč še zdaleč ni razširjena.

S skupino starejših prostovoljcev – srednješolcev je druženje s starejšimi (okrog osemdeset let) organizirano v času velikonočnih in novoletnih praznikov. Skupaj s posameznimi člani Karitas Stranje se dogovorijo za čas in kraj obiska. Seveda ne odhajajo praznih rok, saj ravno preko Karitasa lahko pripravijo skromna darila.
S skupino mlajših prostovoljcev – osnovnošolcev je druženje organizirano prek Doma starejših v Kamniku. Tja vse šolsko leto, enkrat na teden, odhaja šest deklet, kjer se družijo s starejšimi. Vezi se zelo hitro spletejo in če kdo zboli ali srečanje odpade, je težko premagati razočaranje. A gre, ker vsi vedo, da bo kmalu spet naslednje srečanje.
Sedaj poteka priprava za srečanja s starejšimi, ki so doma iz Stranj in okolice. Na naš naslov je prispela prošnja starejše gospe, da si želi družbe mladih. Povezali smo se tudi z Društvom upokojencev Kamnik, kjer je več naslovov ostarelih, ki si želijo pomoči mladih prostovoljcev.

Mladinski svet Slovenije

je neprofitna in nevladna organizacija, v kateri združujejo strokovno in prostovoljno delo na področju varovanja pravic ter osebnega in socialnega razvoja otrok in mladih.
Našla sem prispevek z njihove strani o letošnji zaključni prireditvi natečaja Naj prostovoljka / Naj prostovoljec / Naj prostovoljski projekt 2007 v Sloveniji, 18. junija 2008 v Vili Podrožnik, kamor sem bila tudi sama povabljena.   Prireditev sta prijazno gostila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in njegova soproga Barbara Miklič Türk. Predsednik dr. Türk je sicer tudi častni pokrovitelj projekta. Na letošnji natečaj natečaj se je odzvalo 117 organizacij, ki so prijavile 111 posameznikov in 43 projektov. Podelili so 3 nazive Naj prostovoljka, 3 Naj prostovoljec in 1 Naj prostovoljski projekt. Poleg tega pa so podelili še 3 posebna priznanja. Ključna priznanja sta podelila predsednik RS dr. Danilo Türk in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Naziv Naj prostovoljka 2007 v kategoriji ženske do 19. leta je prejela Nuša Tojnko (Maribor) na predlog Društva Center za pomoč mladim, in sicer za soorganizacijo in promocijo različnih prireditev, javnih tribun, mednarodnih izmenjav delavnic za otroke s posebnimi potrebami idr., za aktivno udejstvovanje na lokalnem in mednarodnem nivoju ter za izjemen vzor mladim, kako biti mlad in aktiven.

Povabilo na to srečanje mi je pomenilo potrditev pravilne usmeritve mojega dela.

Pogovor in slikanje z gospodom predsednikom  dr. Türkom pa posebno priznanje:

 Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije – MISSS je bilo ustanovljeno leta 1995 kot nevladna in neprofitna organizacija za mlade. Deluje kot izvajalec dejavnosti na nacionalni ravni, kar pomeni, da zbira informacije in jih posreduje ter na različne  načine sodeluje z regionalnimi informativno-svetovalnimi centri, ki v svojem okolju mladim posredujejo informacije in jim svetujejo pri njihovi izbiri. MISSS ureja nacionalno bazo s podatki o programih za mlade. Projekti, ki potekajo pod okvirom MISSS-a: telefon mladi-mladim, preventivni programi za mlade, izobraževanje za prostovoljstvo, svetovalnica za mlade…

TiPovej je Zavod za ustvarjalno družbo, ustanovljen leta 2005, da bi širil kulturo ustvarjalnosti, usposabljanja za uresničevanje idej in prispevanja k oblikovanju ustvarjalne družbe. TiPovej je pred tem  (od leta 1999) deloval kot projekt Urada RS za mladino. TiPovej želi Slovenijo narediti ugodno za uresničevanje idej, ustvariti družbeni protsor, kjer se bodo dobre ideje spreminjale v projekte, v podjetja, v realnost ter vzpostaviti varno in tolerantno okolje, prijazno do sprejemanja in uresničevanja idej. Delujejo v Ljubljani. Šolam, podjetjem ali zavodom ponujajo razne ustvarjalne delavnice, ki jih tržijo. Osnovan imajo tudi sklad, ki podpira mlade z novimi, ustvarjalnimi idejami, da bi se lažje finančno postavili na noge.

Mednarodno priznanje za mlade Slovenija – MEPI je učinkovit, uravnotežen, ne-tekmovalen in zabaven program. Namenjen je vsem mladim med 14. in 25.letom. V svetu ga pozna okrog 120 držav in vključuje približno 5 miljonovmladih in prav toliko prostovoljnih pomočnikov. Svetovno uveljavljen mladinski program MEPI mladim ne vsiljuje življenjskih načrtov, načel in vrednot, temveč jih spodbuja, da jih sami spoznajo in oblikujejo skozi aktivno udeležbo na različnih izvenšolskih, neformalnih dejavnostih. Posameznike in skupine zbližuje, da se medsebojno družijo in si pomagajo, spoznavajo ter pridobivajo nova znanja in izkušnje, odkrivajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo svoje interese, skrite talente ter tako napredujejo v osebnem razvoju.

EURODESK – Nacionalna agencija programa Mladina predsatavlja vir informacij o virih financiranja, evropskih projketih, organizacijah ter drugih informacijah s področja mobilnosti, ki so zanimive za mlade.

Program Mladina je namenjen vsem mladim med 13. in 30. letom starosti in še posebej spodbuja k sodelovanju tiste skupine mladih, ki imajo sicer manj priložnosti. Program omogoča pridobitev finančne podpore za izvedbo mednarodnih aktivnosti mladih. V okviru programa Mladina lahko organizacije zaprosijo za sredstva za izvajanje projektov Mladinskih izmenjav, Evropske prostovoljne službe, Mladinskih pobud, Skupnih aktivnosti in Podpornih aktivnosti. V pogramu Mladina sodeluje 30 evropskih držav, pod določenimi pogoji pa je možnos sodelovanje z državami iz Jugozahodne Evrope in Skupnosti neodvisnih držav.

Tud drugod po svetu se mladi povezujejo v prostovoljske mreže. Na primer CVS  (Community Service Volunteers), ki deluje na področju Velike Britanije. Na tej strani sem našla  podatek, da je bilo letos v Angliji vključenih skoraj 200.000 mladih v preko 130 projektov. Zelo zanimiv se mi zdi projekt Agents4Change (Agenti za spremembe), ki podpira in izobražuje mlade za prostovoljno delo z mladimi in ga sponzorira Tesco (lastnik velike verige trgovin).

Na enem od blogov sem našla vprašanje, ki je aktualno v sedanjem času: Ali se odrasli še upajo dotakniti  ali celo pobožati in objeti otroka – brez strahu, da ga proglasijo za pedofila? V komentarjih je moč prebrati različna mnenja, izkušnje, napotke. Mnoge zgodbe posameznikov – prostovoljcev so zgovorne in prepričujoče.

Zanimiva spletna stran je Youth.Net, ki je zasnovana kot online charity – odprta internetna dobrodelnost. Vodijo in podpirajo mlade v usposabljanju za kvalitetne življenjske odločitve.

V San Franciscu so oblikovali uporabnikom prijazno internetno stran, kjer lahko mladostnik ali kdorkoli dobi hitre in kvalitetne informacije o prostovoljstvu.  V tem mestu s 116.000 otroki ima rejništvo najvišji odstotek (76%) v dolgoročni namestitvi – torej brez izgledov za vrnitev k staršem. Tako otroci v reji preživljajo mladost v prehodih od ene humanitarne organizacije do druge, od enih rejnikov do drugih. V članku na tej strani lahko preberemo, na kaj je potrebno biti pozoren v času počitnic. Ravno v času brezskrbnosti se velikokrat zgodi, da nismo tako pozorni na sočloveka – ki ostane sam, kar je najtežje za mladega človeka.  Obstojijo organizacije, ki zmorejo to olajšati z nasveti, na kaj je potrebno biti pozoren. V nekaterih primerih poklonijo skromna darila. Tako otrok, ki ostane v počitnicah sam, ni več tako sam. To veliko pomeni. 

Video o ‘mladih v akciji’, ki sem ga našla na YouTube:

Pripravljanje sadne solate na EKO-dan v OŠ Stranje. Gostje so bili mladi iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM).

Skupina osnovnošolcev – mladih prostovoljk in prostovoljcev

se je oblikovala v šolskem letu 2007/08. Srečujemo se vsako sredo popoldne. Skupino redno obiskuje 16 mladih, občasno jih pride tudi vseh 24 prijavljenih.

Na organiziranih skupinskih srečanjih se približno enkrat mesečno dobivamo z mladimi osnovnošolci iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Na individualne obiske k ostarelim, v Dom starejših občanov Kamnik, hodi pet deklet iz naše skupine.  Vsi, ki se srečujemo, se na ta način učimo sprejemati drugačnost in iščemo nove poti v kulturni komunikaciji. Več fotografij o našem delu lahko najdete na spletni šolski strani.

Poročilo o letošnjem delu je vidno kot komentar.

V Stranjah pri Kamniku je tri leta aktivna skupina srednješolcev – prostovoljcev. delujemo kot del organizacije Karitas. Skupino v šolskem letu 2007/08 redno obiskuje devet mladih. Srečujemo se redno, vsak ponedeljek v večernem času.  V tem času smo razvili zaupanje in pripadnost skupini.

Enkrat do dvakrat mesečno se skupina sreča v delavnicah z mladimi iz Zavoda za invalidno mladino Kamnik. Mladi so se tako spoprijateljili, da se srečujejo tudi individualno – po potrebi.

 Letošnje šolsko leto (2007/08) smo zaključili s štiridnevnim taborjenjem ob Kolpi. Udeleženka Špela je opisala par utrinkov:

»Naučili smo se, da je tudi pri veslanju potrebna usklajenost ekipe – kot pri našem prostovoljnem delu. Vsi smo bili enakovredni in enako potrebni, da smo raft spravili v gibanje. Tokrat smo imeli kosilo oz. malico na osamelem podolgovatem otočku ob levem bregu Kolpe. Nekaj nas je posedlo v senco, drugi so se raje malo sončili. Tam smo bili priča izbruhu nepričakovane in nekontrolirane jeze ter načinu, kako jo ukrotiti – s potrpežljivostjo, znanjem in veliko ljubezni.

Po bolj ali manj napornem veslanju nazaj proti kampu smo se lotili priprave večerje. Opečeni od sonca, predvsem po obrazih in stegnih, smo skuhali makarone s tremi različnimi omakami, vmes pa se kratkočasili z igranjem kart. Ko smo povečerjali, je bilo že temno, a smo vseeno v prijetnem vzdušju obsedeli pri ognju, na katerega smo naložili nova polena. Igrali smo se otroško igro Resnica ali izziv, a s premišljenimi in zanimivimi vprašanji. Kaj so ti danes lepega storile tri osebe izmed nas? Zakaj si se odločil za pridružitev k skupini? Kako bi opisal vsakega izmed nas z nekaj besedami? Kako bi reagiral v določeni situaciji, ki očitno nima pametne rešitve? Bi umrl namesto človeka, ki ga ne poznaš? Odgovori so nas presenetili, navdušili, prestrašili, nasmejali… Pogovarjali smo se o naših načrtih v prihodnjem letu, sploh kar zadeva prostovoljstvo. Strinjali smo se, da moramo biti v naslednjem šolskem letu bolj samoiniciativni glede naše dejavnosti. Radi bi se povezali z več skupinami in posamezniki, ki bi si želeli druženja in medsebojne pomoči. S tem bi se veliko novega učili, morali pa se bomo bolj potruditi in sami prevzeti več pobude, saj smo dovolj stari in odgovorni, da mentorici s še eno mlajšo skupino v šoli olajšamo delo.«

Špelina-predstavitev

Izdelan video za skupino in objavljen na Youtube:

Po vsem svetu se ljudje že dolgo ukvarjajo s prostovoljnim delom. A nova dognanja (teoretični koncepti – na primer socialni kapital in predvsem razvoj IKT) so spremenila načine in s tem tudi povečala možnosti k prispevanju udeležencev. Tudi število le-teh se stalno veča, kar kaže, da bi bilo potrebno več sistemskega dela – na eni strani globalno vodenje (s pomočjo IKT), na drugi strani pa več mikro izobraževanj (za voditelje skupin in za prostovoljce same).

Č – članek

B – http://zadnji.blog.siol.net/2007/11/27/surfanje-po-netu/

B – http://www.youthnet.org/ynblog/blog/category/Volunteering

Č – http://www.sfcasa.org/articles/the_holiday_blues.htm

Č – http://www.pozitivke.net/article.php/20080423161211959

E – http://sl.wikipedia.org/

F – http://www.os-stranje.si/index.asp?show=ucenci/fotoarhiv

F – http://picasaweb.google.si/selan.matija/DanZemlje?authkey=xHVs-67zgHQ

I – http://groups.google.com/group/mladi-prostovoljci

S  – http://www.gysd.net/home/index.html?width=1280

S – http://www.iave.org/

S – http://www.volunteerinternational.org/

S – http://www.nefiks.net/

S – http://www.cev.be/

S – http://www.govolunteer.com.au/volunteer/default.htm

S – http://www.netaid.org/

S – http://www.prostovoljstvo.org/

S – http://www.comcats.org.uk/

S – http://www.csv.org.uk/

S – http://www.youthnet.org/

S – http://www.sfcasa.org/index.htm

S – http://www.os-stranje.si/

S – http://www.osp-zuim.lj.edus.si/

S – http://www.drustvo-doves.si/es/?page=index&ob=444&rowstart=0

S – http://zupnije.rkc.si/stranje/dej_8prost.htm

S – http://www.acs.si/

S – http://www.fdv.si/

S – http://www.fsd.si/

S – http://www.ff.uni-lj.si/

S – http://www.filantropija.org/

S – http://www.drustvo-drppd.si/

S – http://www.cpm-drustvo.si/

S – http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/Zivljenjepis?OpenDocument

S – http://www.misss.org/index.php

S – http://www.tipovej.org/

S – http://www.ursm.gov.si/

S – http://www.mepi.info/

S – http://www.eurodesk.si/

S – http://www.mva.si/

S -  http://www.karitas.si/mladi/index.php

V – http://www.youtube.com/

VK – http://cobiss4.izum.si/